Encimi in njihov pomen

Brez njih bi bila prebava tako zelo počasna, da bi bilo življenje neznosno, praktično nemogoče.. Za reakcije, katalizirane z encimi, velja, da so izredno hitre. Reakcija, ki jo katalizira encim z imenom OMP dekarboksilaza, steče v zgolj 18 milisekundah. Ob pristnosti encimov stečejo reakcije hitreje in pri nižji temperaturi, ker encimi znižajo energijo, ki je potrebna, da se reakcija sproži. 

Zakaj?

Potrebni so za presnovo, sposobni so spreminjati obrambno strategijo telesa ter s tem zavirajo vnetja in pospešujejo prekrvavitev. Med samim žvečenjem hrane v ustih posredujemo vranici prvi signal, saj ji povemo, katere prebavne encime naj proizvede, ali tiste za razgradnjo ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob idr.
Če vranica ni dovolj močna, ne zmore proizvesti zadostne količine prebavnih encimov, ki bi v želodcu začeli razgradnjo hrane. Šibka vranica se nam v telesu kaže z napihnjenim trebuhom po jedi (prebavni encimi delujejo v želodcu), postanemo utrujeni, predvsem med 15. in 17. uro popoldne. Takrat je po TKM (tradicionalni kitajski medicini) ura vranice, saj je v tem obdobju ta organ najaktivnejši.
Če sami dovajamo v telo prebavne encime, pospešimo prebavo in vranici olajšamo delo. Trebuh se nam ne bo napihnil, prebavni cikel bo bolje deloval in popoldne ne bomo več toliko utrujeni. Telo bo porabilo manj energije za proizvodnjo encimov in bo razgradilo več hrane, zato je smiselno prebavne encime dovajati po obilnejši jedi. Nekateri avtorji trdijo, da je dolžina našega življenja odvisna od encimatskega potenciala organizma.

Velikokrat slišimo, da ljudje potarnajo, da so kljub kopici dodatkov njihovo počutje, zdravje in krvna slika slabi. V teh primerih si moramo zamisliti nad količino prebavnih encimov, ki jih posedujemo. Zakaj? Zato, ker encimi razgradijo hranila iz hrane do take mere, da se lahko absorbirajo in preidejo v kri.

V začetnem delu tankega črevesja poteka razgradnja vseh vrst hranil s pomočjo encimov, in sicer:

• ogljikovih hidratov, s pomočjo encimov: amilaze, maltaze, saharaze, laktaze do glukoze;
• beljakovin, s pomočjo encimov: tripsina, peptidaz do aminokislin;
• maščob, s pomočjo encima: lipaze do maščobnih kislin in glicerolov.

Površina tankega črevesja je polna številnih resic, ki pripomorejo absorpciji hranil. Hranila, ki jih telo dobi, niso odvisna le od tega kaj pojemo, ampak od tega, kaj je naše telo sposobno absorbirati.

Prebavni encimi so naravno prisotni v surovi – presni hrani, vendar jih je v vsakodnevni hrani občutno premalo. Pomislite: ob kosilu pojemo skledo radiča, ki vsebuje ravno toliko encimov, da razkroji le samega sebe!

Pomen encimov glede za razgradnjo živil:

Laktaza: za hidrolizo vezi β-D-galaktozidom, laktozo (mlečna presnova in derivati)

Lipaza: za hidrolizo trigliceridov v glicerola in maščobnih kislin

Amilaza: za hidrolizo oligosaharidnih in polisaharidnih vezi v enostavnejših spojinah, kot so disaharidi

Proteaza: za hidrolizo beljakovin

Glukoamilaza: za hidrolizo α (1-4) vezi ne-redukcijskih koncev polisaharidov v glukozo

Celulaza: za hidrolizo 1,4-β-D-glikozidnih celuloznih vezi.

Pectinaza: za hidrolizo pektinov na metil estre galakturonske kisline

Kateri so glavni krivci, da imamo premalo encimov?

Jemanje najrazličnejših zdravil, vnetja v prebavnem traktu, alergije, težave s trebušno slinavko, crohnova bolezen, celiakija, parazitska infekcija, kronični stres, premalo žive oziroma surove hrane, staranje: po 30. letu znatno upade nivo encimov v telesu.

Simptomi, ob katerih lahko posumimo, da imamo premalo encimov

• napihnjenost, napenjanje, zgaga, spahovanje po obroku,
• občutek polnosti že po nekaj grižljajih hrane,
• občutek kamna v želodcu,
• slab zadah,
• slaba prebava,
• neprebavljena hrana v blatu,
• slaba, neelastična koža,
• utrujenost.

Na voljo imamo GASTRO Enzyme v rastlinskih kapsulah.

http://www.fitofarmako.com/prehranska-dopolnila/prebava-zgaga-zaprtost/gastro-enzyme